Omemba: Primož Grašič

»Nedelja bo rezervirana za slovensko džezovsko divo Mio Žnidarič.«

»Predstavili bomo pred kratkem posnet album Without Words – glasba Mojmirja Sepeta.«

»S svojim avtorskim projektom Nomad se bom predstavil.«

»Veliki finale pa bo koncert ob 90. obletnici rojstva džezovskega velikana, skladatelja, mentorja in vibrafonista Boška Petrovića.«

»Ja, veste, v teh časih, v petdesetih letih, je bilo malo drugače.«

»To je bil šok za orkester, nihče ni tega pričakoval.«

»To so dolge zgodbe.«

»Bil je garač in mi smo imeli repertoar samo izpod njegove roke.«

»To je bila velika izguba.«

»Nismo se samo smejali … Ni govora.«

»To je bil zelo odgovoren poklic.«

»Žal je prekmalu odšel.«

»To je bila cela revolucija!«

»Morda se je direktor takrat malo ustrašil in se je hotel izogniti težavam.«

»To je bilo, še preden smo mi ustanovili big band.«

»To je bilo perfektno.«

»To je bila moja praksa, bi rekel, zaradi katere sem prišel potem v Plesni orkester.«

»To je bilo nekaj neverjetnega.«

»Že četrt ure poslušam pasažo, ki jo vadijo, ampak da bi pa dirigent prve in druge violine uredil v oktavo, to pa ne.«

»Glasbeni izbor bo zadovoljil zaprisežene ljubitelje jazza, pa tudi le občasne obiskovalce tovrstnih koncertov.«

»Slišali bomo vse od melodičnega vokala do hude improvizacije, od nadebudnih otrok pa do starost slovenskega jazza.«

»Kot glasbena praksa uvajal subverzivne, individualistične prvine v monolitno duhovno zgradbo nove dobe, ko naj bi bil posameznik docela podrejen izgradnji kolektivne utopije.«

»Te letnice še ne moremo šteti za začetek džeza na slovenskem, ker so igrali vnaprej napisane, večinoma češke skladbe, džez pa se je začel takrat, 'ko so ljudje začeli improvizirati'.«